Nemčija je v ospredju sveta pri spodbujanju strategije vodikove energije

7. septembra je nemško zagonsko podjetje H2FLY s sedežem v Stuttgartu objavilo, da je prvo električno letalo na svetu, ki ga poganja tekoči vodik, uspešno opravilo polet s posadko.

Nemško zagonsko podjetje za pogon na vodik H2Flyan je 7. septembra objavilo, da je prvo električno letalo na svetu, ki ga poganja tekoči vodik, uspešno opravilo let s posadko, kar pomeni možnost ničelnih emisij za komercialne lete na srednje in dolge razdalje v prihodnosti.

Poročali so tudi, da namerava Nemčija leta 2024 odpreti prvo borzo vodika na svetu. Vodik, ki pri zgorevanju ne oddaja toplogrednih plinov, je zelo pričakovan kot dekarboniziran vir energije, vendar njegovi proizvodni stroški ostajajo visoki. Odprtje vodikovih borz naj bi povečalo obseg trgovanja, znižalo cene in spodbudilo popularizacijo vodikove energije.

Zmanjšajte stroške in popularizirajte vodikovo energijo s trgovanjem z vodikom

Po poročilih bo nemški trg za trgovanje z vodikom upravljal Hintco, konzorcij več kot 50 evropskih podjetij, vključno z jeklarskim velikanom ArcelorMittal in finančnim velikanom BNP Paribas. Operativni sistem bo zagotovila Evropska borza energije (EEX).

Trenutno vodikovo energijo običajno delimo na "sivi vodik", "modri vodik" in "zeleni vodik", sivi vodik pa je vodik, proizveden s sežiganjem fosilnih surovin, ki predstavlja približno 95 % današnje proizvodnje vodika. Ker je pridobljen iz fosilnih goriv, ​​je njegova pomanjkljivost visok izpust ogljika. Modri ​​vodik prav tako pridobivajo iz fosilnih goriv, ​​vendar je zaradi uporabe tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika raven emisij ogljika nižja kot pri sivem vodiku. Zeleni vodik se proizvaja z elektrolizo vode z uporabo obnovljive energije in lahko doseže prave ničelne emisije. Očitno je zeleni vodik najbolj okolju prijazen, vendar so trenutni stroški previsoki. V ta namen se je nemška vlada odločila za naslednjo najboljšo stvar in v posodobljeni nacionalni vodikovi strategiji, ki je bila uvedena julija letos, podpira uporabo določene količine nizkoogljičnega modrega vodika.

Vendar so okoljske skupine to prakso kritizirale. V ta namen namerava nemška vlada čim prej uvesti borzo vodika, da bi spodbudila konkurenco med podjetji prek tržnega trgovanja in na koncu dosegla namen zmanjšanja proizvodnih stroškov vodikove energije in popularizirala uporabo vodikove energije. Peter Reitz, izvršni direktor EEX, je prav tako dejal: "To je prvi korak pri oblikovanju tržnih cen vodikove energije in upamo, da bomo z aktivnim trgovanjem lahko dosegli zmanjšanje stroškov in sprejetje vodika."

Mednarodna agencija za energijo izračunava, da se mora za dosego cilja ničelnih neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050 delež vodika in amoniaka v svetovni električni in toplotni energiji dvigniti na 3 %. Do leta 2021 bo delež vodika v skupni svetovni proizvodnji električne energije enak nič.

Hladilni stolp v jedrski elektrarni Irsa 2 na Bavarskem v Nemčiji. Aprila je Nemčija zaprla zadnje tri jedrske elektrarne, s čimer se je uradno poslovila od jedrske energije in pospešila prehod v dobo obnovljivih virov energije.

Razvoj vozil na vodik za izhod iz krize fosilnih goriv

7. septembra je nemško zagonsko podjetje H2FLY s sedežem v Stuttgartu objavilo, da je prvo električno letalo na svetu, ki ga poganja tekoči vodik, uspešno opravilo let s posadko, kar je prelomen dosežek za letalsko skupnost. V okviru obsežne testne kampanje je ekipa H2FLY izvedla štiri lete s pogonom na tekoči vodik, od katerih je eden trajal več kot tri ure.

Ti zgodovinski poleti so bili izvedeni z demonstracijskim letalom H2FLY HY4, ki je opremljeno z naprednim vodikovo-električnim pogonskim sistemom na gorivne celice in kriogenim shranjevanjem tekočega vodika kot virom energije letala. Rezultati teh testnih letov so razkrili pomemben napredek v letalski tehnologiji. Z zamenjavo plinastega vodika s tekočim vodikom se je največji doseg letala HY4 dejansko podvojil, s 750 km na impresivnih 1500 km. Ta mejnik pomeni ključni korak k doseganju komercialnih letov na srednje in dolge razdalje brez emisij.

24. avgusta lani je prvi vlak Coradia iLint s 14 vagoni na vodikov pogon uradno začel obratovati v Spodnji Saški v severni Nemčiji. Čeprav je njegova vzdržljivost le 1000 kilometrov, najvišja hitrost le 140 kilometrov na uro, je trenutno primeren le za vožnjo po regionalnih poteh, vendar se zdi to majhen korak, a ključen za prihodnjo uporabo visokokakovostna vodikova energija brez emisij in visoke energijske gostote. To ne vzbuja le upanja, da se bo Nemčija izognila krizi fosilnih goriv, ​​ampak tudi osvetljuje svet, ki se spopada s podnebnimi spremembami in okoljsko krizo. Vodik v rezervoarju za energijo na strehi vlaka za vodikovo energijo Coradia iLint in kisik, zbran v okolju, se mešata v kinetično energijo vlaka, med vožnjo pa nastajata samo para in kondenzat, zato ima prednosti nizke hrupa in ničelnih emisij.

Sama elektrifikacija ni dovolj za doseganje popolne ogljične nevtralnosti, tudi v prometnem sektorju, kot so letalstvo, ladijski promet in težka vozila, ki ne morejo neposredno nadomestiti goriva z elektriko. Zato vodikova energija postane pomemben del uganke za dokončanje celotnega brezogljičnega energetskega sistema.

Leta 2020 je nemška vlada razvila svojo prvo nacionalno vodikovo strategijo, ki določa enoten okvir za prihodnjo proizvodnjo, transport, uporabo in ponovno uporabo vodika ter ustrezne inovacije in naložbe. Po izbruhu konflikta med Rusijo in Ukrajino je bila odvisnost Nemčije od tradicionalne energije močno prizadeta, kar je še povečalo nujnost nemške energetske preobrazbe. Na podlagi tega je nemška vlada julija letos izdala posodobljeno različico nacionalne vodikove strategije.

Habeck, podkancler in minister za gospodarstvo Nemčije, je v intervjuju za medije poudaril, da je najpomembnejša stvar v novi različici Nacionalne strategije za vodikovo energijo razviti posebne načrte za pospešitev trga vodikove energije in povečati izvedljivost pri določanju višjega cilja. Da bi resnično uresničila strategijo vodikove energije, Nemčija načrtuje znatno povečanje domače elektrolitske zmogljivosti vodika in do leta 2030 podvojila svojo domačo elektrolitsko zmogljivost vodika s 5 gigavatov (GW) na 10 GW.

Poleg tega je približno 50–70 % nemških potreb po vodikovi energiji odvisnih od tujega uvoza. V ta namen je nemška vlada razvila ločeno uvozno strategijo in načrtuje izgradnjo 1800 km dolgega vodikovega plinovoda neposredno na Norveško. Po poročanju naj bi bila tehnična dela plinovoda zaključena do leta 2025, da bi bila gradnja končno končana leta 2028. Poleg Norveške bodo oči Nemčije uprte še v Dansko, Finsko, Švedsko, Avstrijo, Italija, Francija, Združeni arabski emirati in Indija.